Po poteh UNESCO-ve dediščine

Če boste potovali na ali po Hrvaški in iskali avtentično doživetje žive kulture potem morate obiskati Viškovo. Občina, ki se nahaja nedaleč od Rijeke in Opatije, se sicer razprostira na relativno majhnem področju, vendar se ponaša z veliko zakladnico kulturne zgodovine – Viškovo ima namreč kar štiri kulturne dediščine vpisane na UNESCO-v popis nesnovne kulturne dediščine človeštva: Letni pustni obhod zvončarjev s področja Kastavštine, Dvoglasje tesnih intervalov Istre in Hrvaškega primorja, Znanje suhozidne gradnje in Mediteranska prehrana na hrvaškem Jadranu, njegovi obali, otokih in delu zaledja.

Poleg bogate nesnovne dediščine pa Viškovo nudi idilično pokrajino, številne aktivnosti za uživanje na prostem in gastronomske užitke daleč od vrveža vsakodnevnega življenja.

Okamenele priče preteklosti

Stoletna pretvorba krasa v kmetijske namene je pustila sled na vsaki vrtači in vzdolž vsake poti. Suhi zidovi ali „gromače“, ki so neločljiv del mediteranske pokrajine, vas bodo pogosto pozdravili na sprehodih vzdolž številnih sprehajalnih stez ali ob sproščujočih kolesarskih poteh.

Ko se boste gibali pa krajših ali daljših stezah, in premagovali lažje in tudi malo bolj strme vzpone, boste kmallu odkrili čudovite razglede na otoke, Kvarner, Učko in Gorski kotar. Hkrati pa boste lahko več spoznali o klesarjih, kavadorjih oz. kamnosekih, legendah in življenju v preteklih časih. Suhi zidovi, ki spremljajo poti, obkrožajo vrtače, ločujejo posesti, podpirajo terase in krasijo vodne jame, na edinstven način pričajo o preteklosti in dajejo svojstven pečat pokrajini v vseh letnih časih.

Istrska lestvica – glasba iz davnine

Edinstveni način igranja in petja – „na tanko i debelo“ (na tanko in na debelo) je zakoreninjen na področju Istre in Hrvaškega primorja. Ta izraziti glasbeni slog se je zabeleženo ohranil po zaslugi predanega dela skladatelja, melografa, profesorja glasbe in zaljubljenca v tradicionalno narodno glasbo, Ivana Matetića Ronjgova.

Njegovo raziskovanje in zapisovanje ter na koncu vzpostavitev istrske glasbene lestvice je omogočilo ohranjanje starinskega petja in melodij. Rojstna hiša tega glasbenega velikana se nahaja v malem mestu Ronjgi iz katerega se ponuja tudi čudovit pogled na Učko in morje.

Okusi tradicije: gastronomsko spajanje primorja in gora

Mediteranska prehrana zaledja, ki temelji na tradiciji, načinu življenja in povezanosti z naravo, se izraža v Viškovem skozi jedilnik, ki gradi na domačih sestavinah in avtohtonih receptih. Številni gostinski ponudniki nudijo tu široko ponudbo – od enostavnih jedi po tradicionalnih receptih pa vse do gastronomskih poslastic, ki sledijo najnovejšim trendom v kulinariki.

Od zgodnjih jutranjih ur pa vse do poznega večera nudijo gostinci mesto za srečanje v živahnem ozračju, ki še dodatno okrepi avtentičnost doživetja. Vsak krožnik pa prinaša tudi zgodbo o samem kraju in njegovih ljudeh, njihovem življenju, običajih in spominih – skratka o duši mesta.

Halubajski zvončarji: varuhi stoletne tradicije

Na praznik sv. Antona (sv. Antun) 17. januarja se v Viškovem prične peti in najbolj zabaven letni čas – pust. Od sv. Antona pa vse do Pusta, zadnjega dneva pred Pepelnico, Viškovo dobesedno živi v duhu maškarade, zabave in vrveža v katerem uživajo vse generacije. Vrhunec pustnega dogajanja vsekakor predstavlja obhod Halubajskih zvončarjev.

Ogrnjeni z ovčjo kožo in z živalsko masko, ki jim v celoti prekriva glavo, se ti varuhi tradicije in pustnih običajev podajo na tradicionalen obhod po vaseh in naseljih današnje občine Viškovo ter mest Kastav in Rijeka. Njihovo zvonenje, ki odzvanja po ustaljeni poti, je vkorenineno v dolgo tradicijo odganjanja zime in klicanja pomladi kot tudi tradicijo povezovanja, druženja in skupnosti. Tridnevni obhod se prične v vasi Marčelji v zgodnjih jutranjih urah in traja vse do večera. Ta spektakel pristne in davne tradicije lahko doživite vsako leto zadnjo nedeljo, ponedeljek in torek pred Pepelnico.

Tako bomo po poteh UNESCO-ve dediščine krenili že 17. januarja 2024, na Antonovo in s postavitvijo pusta – slamnate lutke in glavnega krivca za vse slabo v preteklem letu. 20. januarja pa bo Halubajski karneval skozi igro svetlobe in senc napolnil Viškovo in njegove ulice s pustnim vrvežem, barvitimi veselimi maskami najmlajših in kreativnimi stvaritvami tistih malo starejših kot tudi tradicionalnimi kostumi v duhu preteklih časov. Vrhunec in zaključek pustnega dogajanja pa nato prinesejo Halubajski zvončarji in njihov obhod med 11. in 13. februarjem 2024, ki bo ponovno pričaral nepozabno doživetje prebivalcem Halubja in Kastavščine kot tudi številnim obiskovalcem.

Hiša halubajskega zvončarja: dediščina občutena z vsemi čutili

Če boste izpustili pustna dogajanja ali raje potujete v toplejšem vremenu in mesecih, naj vas ne skrbi, saj vas bo že spomladi pričakala prava poslastica za ljubitelje, kulture, tradicije in avtentičnih doživetij. Takrat se lahko pridružite prijetnim sprehodom in rekrativnemu kolesarjenju po poteh UNESCO-ve dediščine. To bo najboljši način, da skozi prijetno aktivnost z vsemi čutili spoznate pravcato malo zakladnico tradicije.

Hiša halubajskega zvončarja, dom nesnovne dediščine UNESCA v Viškovem, se bo odprl prav na prvi dni pomladi, ki ga bodo z zvonenjem priklicali Halubajski zvončarji. V tej interaktivni razstavi lahko spoznate in raziščete preteklost, opremo in edinstvene običaja Halubja. Obiskovalci se bodo lahko pridružili tudi kulturno-zabavnim programom kot tudi zanimivim delavnicam skozi katere bo oživela tradicija Halubajskih zvončarjev. V neposrednem okolišu pa lahko obiščete tudi park skulptur kjer vas morda očara kakšna vila ali preseneti kakšno drugo magično bitje. Hkrati boste lahko okusili tradicijo skozi avtohtone jedi in za konec s seboj odnesli spomin na potovanje v davne čase.