INTERVJU: ga. Ana Hrnić, direktorica Turistične skupnosti mesta Dubrovnik

V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z go. Ano Hrnić, direktorico Turistične skupnosti mesta Dubrovnik, in jo povprašali o poteku sezone, izzivih in načrtih za prihodnost turistične ponudbe ter koristnih napotkih kaj obiskati, doživeti in poskusiti, ko obiščemo to starodavno mesto polno zgodovine.

1. Lahko na kratko ocenite preteklo turistično sezono?

Pričakovali smo zgodnejši začetek sezone, žal pa se je zaradi epidemioloških razmer pri nas in na naših  izvornih trgih vse začelo nekoliko kasneje. Julija  smo zabeležili dobre rezultate, avgust je bil odličen, september tudi, oktober pa je zaenkrat dober. Predsezono, ki se običajno začne precej zgodaj v Dubrovniku, je sicer težko nadomestiti. Trend se je spremenil, ko so se epidemiološke razmere stabilizirale in ko se je okrepil mednarodni letalski promet. Po 19. juliju, ko se je odprl naš tradicionalno najpomembnejši britanski trg, smo začutili znatno rast. Skratka, na koncu smo zadovoljni z letošnjo sezono.

ana-hrcic-1-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik

2. V katero smer se razvija turizem v Dubrovniku, kateri so glavni turistični produkti?

Dubrovnik kot turistična destinacija bi se moral osredotočiti predvsem na kakovost in trajnost. Dubrovnik v prihodnosti vidim kot destinacijo za trajnostni turizem in kot destinacijo z vrhunsko ponudbo v vseh segmentih. Smo že na pravi poti in v tej smeri moramo nadaljevati. Mislim, da je zelo pomembno doseči kakovostno ravnovesje med zadovoljnimi obiskovalci in zadovoljnimi sodržavljani. Pred pandemijo se je Dubrovnik spopadal s problemom pretiranega turizma, a prišel je čas, kjer se uspeh destinacije ne meri le s številom prenočitev.

ana-hrcic-2-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik

Strateški cilj za prihodnost je zagotovo nadaljnja rast, vendar razpršena skozi celo leto. Vsekakor bi morali dati poudarek na podaljšanje sezone in celoletnemu poslovanju. Razvoj in pozicioniranje Dubrovnika kot zaželene destinacije za digitalne nomade je ena od dejavnosti, ki nas vodijo v to smer. Ko govorimo o prihodnosti, je neizogibno omeniti pomen izgradnje večnamenskega centra, ki bi zagotovo povečal konkurenčnost Dubrovnika kot destinacije za kongresni turizem, ki je za nas zelo pomemben segment. Poleg tega bi nam omogočilo, da skozi vse leto organiziramo različne druge dogodke.

3. Pripravljate kakšno novost v turistični ponudbi vaše destinacije prihodnje leto?

Upamo, da bo naslednje leto, po dveh sezonah med pandemijo, končno prineslo stabilnost in, da se bomo končno lahko bolj osredotočili na načrtovanje in ustvarjanje posebnih dogodkov. Zadnji dve leti smo zelo trudili organizirati in uresničevati različne dogodke, vendar so epidemiološke razmere marsikaj onemogočile. Naš načrt je predvsem delo na razvoju novih ponudb in dogodkov, ki bi med drugim prispevali k razpršitvi obiskovalcev na širše območje mesta in podaljšali sezono. Veliko kvalitetnih programov že obstaja, vendar jih je mogoče še dodatno obogatiti z novimi vsebinami. Vsekakor bi izpostavila festival dobre hrane, ki tradicionalno poteka oktobra, in dubrovniški zimski festival, ki v adventnem času ponuja kopico zanimivih programov.

ana-hrcic-3-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik

4. Kaj bi moral obiskati gost iz Slovenije, ko pride v Dubrovnik?

Če je kultura razlog vašega prihoda v naše mesto, potem boste vsekakor prišli na svoj račun, ker so kultura, umetnost, arhitektura neločljiv del Dubrovnika. Vsekakor ne izpustite obiska muzeja frančiškanskega samostana z inventarjem lekarne malih bratov iz leta 1317.

Navdihnila vas bodo dela dubrovniške slikarske šole 15. in 16. stoletja s sliko velikega Tiziana v dominikanskem samostanu. V Zakladnici stolnice si boste lahko ogledali relikvije v srebru in zlatu dubrovniških mojstrov zlatarstva od 11. do 19. stoletja. V Kneževi palači boste spoznali način vladanja skozi stoletja in ohranjanje svobode  kot največjega zaklada Dubrovniške republike. Obiščete lahko etnografski muzej Rupe v katerem boste izvedeli več o kašči in ohranjanju državnih zalog žita in pšenice v kamnitih vdolbinicah.

Vsekakor se sprehodite  po mestnem obzidju in  ob tem lahko obiščete obiščete Pomorski muzej ter spoznate stoletno pomorsko tradicijo »Dubrovačke republike«, znane pomorščake, pa tudi več o matematiku Getaldiću in fiziku Ruđerju Boškoviću ter njihovih izračunih nosilnosti trgovskih ladij.

ana-hrcic-4-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik

Vzpnite se na trdnjavo Lovrijenac, t.i. dubrovniški »Gibraltar« in užijte čudovit pogled na okolico mesta in pristanišče, kjer morda tudi zaslišite  besede iz Shakespearovega Hamleta, Macbetha in Julija Cezarja, še posebej v času letnega festivala. Med drugimi zanimivostmi in možnostmi lahko omenino obisk trdnjave Imperial na hribu Srđ kjer lahko obiščete tudi Muzej domovinske vojne in spoznate tudi novejšo zgodovino Hrvaške države in Dubrovnika. Ali pa obisk muzeja dubrovniške sinagoge z vrsto eksponatov, ki pričajo o življenju Judov v Dubrovniku. Tisti, ki vas zanima narava, morate vsekakor odpluti bližnji otok Lokrum in spoznati naravni park in pojave, ki jih ščiti in skriva.

V bližini Dubrovnika lahko v majhnem mestecu Trsteno obiščete tudi Arboretum Trsteno, kjer je ena najlepših žensk evropske renesanse, rdečelaska dubrovniška pesnica Cvijeta Zuzorić ustvarjala svoje verze, in se tam sprehodite pod krošnjami starodavnih dreves ter užijete trenutek ob Neptunovem vodnjaku in nimfah.

TZ grada Dubrovnik

Nenazadnje pa se enostavno lahko sprehodite po dubrovniškem obzidju in mnogih stopnicah, opazujete perilo, ki se v vetriču suši na ozkih ulicah, obiščete očarljive restavracije in trgovine, uživate ob koktajlu neposredno ob šumenja morja na Buži, obiščete kakšen koncert ali predstavo na mnogih dubrovniških festivalih ali samo raziskujete bližnje kraje in okolico.

5. Kaj naj gost iz Slovenije poskusi glede hrane in pijače v Dubrovniku oziroma v vaši regiji?

Avtentične lokalne gostilne ponujajo vrsto tudi izvirnihe domačih jedi, dober pršut, sir v olju, solato iz hobotnice, »zeleno menestro« (suhomesnato in zeljno enolončnico), »šporke makarule« (testenine z mesno omako), ocvrte girice in sardele na žaru. Restavracije za»fine dining«” in njihovi mladi ustvarjalni kuharji pa vam bodo postregli sveže morske jedi iz ponudbe jadranskih globin, ostrige iz Malostonskega zaliva, pa tudi odlične mesne specialitete.

ana-hrcic-5-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik

Plavac, Dingač in Postup so najbolj znana rdeča vina z značilnim okusom, na otoku Korčula pa pridelujejo belo sorto vina – Pošip.

Poznana »Dubrovačka malvazija«, vino dubrovniškega plemstva, ki so ga imenovali tudi »nektar bogov«, je obnovljena sorta, ki prihaja iz regije Konavle ob Dubrovniku. Iz teh vinogradov pa prihajajo tudi druga tako rdeča kot bela vrhunska in kakovostna vina,  za prave ljubitelje in poznavalce dobre žlahtne kapljice.

6. Kako je trenutno najlažje potovati iz Slovenije v Dubrovnik?

Vsekakor z avtomobilom in avtocesto do Ploč ali pa še udobneje z letalom iz Zagreba.

7. Kakšen bi bil lahko spisek aktivnosti in zanimivosti za slovensko družino in vikend izlet v Dubrovniku oz. vaši regiji?

ana-hrcic-7-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik
  1. Sprehod skozi obzidje Dubrovnika
  2. Ogled najstarejše aktivne lekarne v Evropi
  3. Obisk Knežjega dvorca
  4. Peš vzpon na hrib Srđ
  5. Vožnja z »buggyji« na Srđu
  6. Povratek iz Srđa z žičnico
  7. Odhod z ladjo na Lokrum – sprehod do vrha otoka in do trdnjave Royal
  8. Vožnja s kajakom ob mestnem obzidju do Betinske jame in otoka Lokrum
  9. Sprehod v Arboretumu Trsteno
  10. Enodnevni izlet z ladjo do Elafitov
ana-hrcic-8-dubrovnik
TZ grada Dubrovnik

Za namenjen čas in zelo prijeten pogovor se najlepše zahvaljujemo ge. Ani Hrnić ter ji želimo uspešno delo in uspešne turistične sezone za naprej.